1. Dan LIFEGENMON zaključne konference: poročilo

LIFEGENMON zaključna konferenca: “Gozdarska znanost za prihodnje gozdove: gozdni genetski monitoring in biotska raznovrstnost v spreminjajočem se okolju” se je začela v ponedeljek 21. Septembra 2020 ob 14:00. Zaradi ukrepov proti širjenju Koronavirusa je bila večina sodelujočih prisotna preko virtualne konference.

Prof. Dr. Hojka Kraigher, koordinatorka in vodja LIFEGENMON projekta je odprla konferenco z uvodnim nagovorom prisotnim.  Mag. Alenka Korenjak je odprla konferenco v imenu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Slovenije (MKGP). Doc. Dr. Primož Simončič, direktor Gozdarskega Inštituta Slovenije (GIS), je toplo pozdravil vse prisotne in poudaril pomen LIFEGENMON projekta. Mag. Janez Logar je izrekel dobrodošlico vsem sodelujočim v imenu Zavoda za Gozdove Slovenije (ZGS). Za konec je prodekan Biotehniške Fakultete v Ljubljani, Prof. Dr. Miha Humar, pozdravil občinstvo s strani organizacije, ki je gostila konferenco.  Akademik Ivan Kreft je pozdravil sodelujoče v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Preberite tudi: Forest Science for Future Forests: Opening of the LIFEGENMON Final Conference

Program se je nadaljeval s Prof. Dr. Evi Alizoti, ki je predstavila IUFRO, neprofitno nevladno mednarodno mrežo raziskovalcev, ki promovira globalno sodelovanje raziskovalcev, ki proučujejo gozdove in povečuje razumevanje ekoloških, ekonomskih in socialnih aspektov gozdov in dreves.

Otvoritveno predavanje o Genetski raznolikosti in podnebnih spremembah, je imela prof. dr. Hojka Kraigher. Nadaljevala sta  Dr. Santiago C. Gonzalez-Martinez  s predavanjem Uporaba genomskih podatkov za izboljšanje predvidevanja prilagodljivih lastnosti na velikem geografskem obsegu,   Silvio Schüler  z Uporaba prilagoditvenega potenciala za pospeševanje genetskega toka in podnebno pametno gozdarstvo.

Dr. Santiago C. Gonzalez-Martinez  je spregovoril o razvoju okvirov za modeliranje razvoja drevesnih vrst zlasti z različnimi lastnostmi življenjske zgodovine in genetske strukture populacije. Želi si začeti z novo generacijo eksperimentov z le eno reprezentativno populacijo vsakega genetskega sklada in z več genotipi drevesnih vrst. Tak način bi dovoljeval testiranje več okolji.

Dr. Silvio Schüler je predstavil tri linije za obrambo gozdnih ekosistemih storitev pred podnebnimi spremembami:

• Pomoč pri blaženju posledic (s podnebno odpornejšimi genotipi, močnejši ukrepi pri redčenju);
• Sadnja drugih avtohtonih drevesnih vrst in njihovih mešanic;
• Sadnja tujerodnih drevesnih vrst.

Poudaril je pomen gozda pri blaženju podnebnih sprememb, prav tako je govoril o podnebno pametnem gozdarstvu, ki upošteva celotno vrednostno verigo od gozdarstva do proizvodnje električne energije. Zgrajeno je na treh glavnih ciljih: 1. manjšanje ali odstranitev toplogrednih izpustov, 2. prilagajanje in grajenje gozdne odpornosti na podnebne spremembe, 3. povečanje gozdne produktivnosti in prihodkov na trajnosten način. Obe predavanji sta vzbudili interes med poslušalci tako v živo kot tudi preko spletne konference. Vprašanja so sodelujoči zastavljali v dvorani in  preko virtualne konferenčne platforme za pogovor.

Program se je nadaljeval s sedmimi predstavitvami postrov o pomenu genetske pestrosti  v času podnebnih sprememb, ki so jih predstavili Eveangelia Avramidou, Rok Damjanić, Azucena Jiménez, Marjana Westergren, Gaye Kandemir, Heino Konrad in Giovanbattista de Dato. Dan se je zaključil s predstavitvami 4ih posterjev, ki so jih naredili: Devrim Semizer-Cuming, Lazar Kesić, Josef Frýdl, Mirzeta Memiševič Hodžić.

Poročilo so pripravili: Andreja Gregorič, Dr. Peter Železnik, Boris Rantaša. Prevedel: Timotej Jelen

Preberite tudi: Forest Science for Future Forests: Opening of the LIFEGENMON Final Conference