5. Dan zaključne konference LIFEGENMON – poročilo

Peti in zadnji dan LIFEGENMON “Gozdarska znanost za prihodnje gozdove: gozdni genetski monitoring in biotska raznovrstnost v spreminjajočem se okolju” konference se je ponovno začel ob 9ih zjutraj. Prvi je predstavljal dr. Robert Mavsar, ki je spregovoril o preteklosti sedanjosti in prihodnosti gozdov in upravljanja z njimi.

Osrednji del zadnjega dneva konference je zasedla tiskovna konferenca na kateri so javnost nagovorili:

Koordinatorka projekta, prof. dr. Hojka Kraigher z Gozdarskega inštituta Slovenije, je ob zaključnem nagovoru novinarjev poudarila: »Genetska raznovrstnost gozdov je ključna za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe. Z genetskim monitoringom gozdov bomo lahko zaznali potencialno škodljive spremembe v populacijah gozdnih drevesnih vrst, preden jih je mogoče zaznati s prostim očesom.«

Dr. Aleš Poljanec, pomočnik direktorja Zavoda za gozdove Slovenije za strokovne zadeve, je v svojem nagovoru izpostavil pomen znanosti in raziskav za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe: »Da bi se zoperstavili naravnim ujmam, ki po katastrofalnem žledolomu praktično vsako leto prizadevajo slovenske gozdove, moramo nujno izkoristiti nova znanja in tehnologije. Prenos znanja s področja gozdne genetike v gozdarsko prakso, ki ga omogoča projekt LIFEGENMON, bo bistven pri pripravi novih 10-letnih načrtov za gozdnogospodarska območja. Prav ti načrti, ki jih potrdi Vlada RS, bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov v prihodnjih 10 letih.«

Dr. Robert Mavsar, vice direktor Evropskega Gozdarskega inštituta, je poudaril: »Gozdovi so ključ do prehoda v trajnostno prehodnost, ki bo temeljila na novem ekonomskem modelu – krožni bioekonomiji. Gozdovi ljudem na eni strani nudijo številne funkcije, na drugi strani pa so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti za prihodnje generacije. To predstavlja velik izziv za gozdarsko stroko, ki bo morala razviti in uveljaviti ukrepe, ki bodo omogočali dolgoročni razvoj gozdov.«

Prisotne sta nagovorila tudi prof. dr. Miha Humar z Biotehniške Fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavil vidike uporabe lesa v luči podnebnih sprememb, ter dr. Michele Bozzano, predsednik Evropskega programa za ohranjanje gozdnih genskih virov (EUFORGEN), ki je podrobneje predstavil pomen genetske pestrosti za prihodnost gozdov in program ohranjanja gozdnih genskih virov v Evropi.

Ob zaključku konference i se je prof. dr. Hojka Kraigher zahvalila projektnim partnerjem: Zavodu za gozdove Slovenije, Centru nevladnih organizacij osrednje Slovenije ter tujim partnerjem za odlično opravljeno delo.