2. Dan LIFEGEMON zaključne konference: Poročilo

Marko Bajc je predstavil Priročnik za Gozdni Genetski Monitoring, ki je nastal tekom projekta LIFEEGNMON. Priročnik je napisan s pomočjo izkušenj in znanj pridobljenih v času 6 let LIFEGENMON projekta.

V času trajanja LIFEGENMON projekta so nastale smernice za sedem drevesnih vrst: Abies alba/Abies borisii-regis complex,Fagus sylvatica, Fraxinus excelsior, Pinus nigra, Populus nigra, Prunus avium, Quercus petraea/robur. Predstavila sta jih dr.Darius Kavaliauskas in dr. Gregor Božič.

Postavited monitorskih načrtov je lahko draga zato je bil eden izmed ciljev projekta LIFEGENMON tudi ocena stroškov gozdnega genetskega monitoringa. Marko Bajc je predstavil rezultate analiz treh projektnih partnerjev in razdelitev v različne nivoje.

Ohranitev visoke genetske pestrosti s pomočjo ohranitve gozdnega genskega materiala je predstavil dr. Ivan Scotti v zadnjem delu drugega dneva. Poudaril je pomembnost več stranskega pristopa k ohranitvi gozdnega genetskega materiala, ki ni vezan samo na genetsko pestrost.

Dr. Cristina Vettori je na kratko predstavila projekt LIFE SySTEMiC, ki upošteva izkušnje LIFEGENMONa. Cilj projekta je preučevanje najboljšega sonaravnega upravljanja gozdov glede na Gozdni Genetski Monitoring, v različnih evropskih gozdnih tipih za različne sisteme gospodarjenja z gozdovi. Poudarila je, da je prilagodljivost populacij gozdnih dreves ogromna, vendar ne neomejena. Zato je pomembno zagotoviti sisteme trajnostnega gospodarjenja z gozdovi s poudarkom na ohranjanju gozdnih genetskih virov.

Kristina Sever  je predstavila aplikacijo virtual tool I+ Trainer, ki se je skupaj z Marteloscope uporabil na LIFEGENMON raziskovalnih ploskvah. Virtual tool je uporaben za prikaz načel nege gozdov in sestojev in je pomembno orodje za izobrazbo gozdarjev.

Dan je zaključila Laura Guillardin, ki je predstavila nov projekt za ocenjevanje genetskih vplivov uporabe ”Continuous Cover” načina gospodarjenja uporabe zastornega gospodarjenja z gozdi v sajenih iglastih gozodvih v populacijah Pseudotsuga-menziesii, Thuja-plicata and Tsuga-heterophylla v Veliki Britaniji. Tekom projekta bodo raziskovalci primerjali parametre genetske pestrosti med sestojnimi drevesi in naravno regeneracijo s testiranjem naravnih populacij iz Severne Amerike in tujerodnih popluacij v Veliki Britaniji.

Preberite si tudi: Poročilo o 1. dnevu zaključne konference.